|
|
RJAVENJE PŠENIČNIH PLEV - PHAEOSPHAERIA NODORUM (E. MÜLLER) HEDJAROUDE (SINONIM: LEPTOSPHAERIA NODORUM E. MÜLLER) Gostiteljske rastline Gliva največkrat okužuje pšenico, pa tudi tritikalo, rž in ječmen in razne samonikle vrste trav. Bolezenska znamenja Gliva okužuje rastline od vznika do spravila pridelka. Okužbe lahko opazimo na koleoptilah, listnih nožnicah, steblih, listnih ploskvah, vendar pa pred zorenjem gliva ne povzroča večje škode. Na listih opazimo svetlorjave pege, ki so navadno obkrožene z rjavim robom. Znotraj peg se na obeh straneh lista oblikujejo nespolna trosišča (piknidiji). Naposled gliva okuži tudi plevice. Na zgornji tretjini plev se 2 do 3 tedne po klasenju pojavijo majhne sivkaste ali rjavkaste pegice. Le-te se povečujejo in postanejo čokoladno rjave barve. Kasneje se barva sredine pege spremeni v sivo in prav tu se oblikujejo drobna črna nespolna plodišča (piknidiji). Okužene plevice ne opravljajo svoje naloge, zmanjša se njihova asimilacijska sposobnost, zrna se ne napolnijo s škrobom in je pridelek zaradi tega nižji. Okuženo zrnje ima manjšo energijo kalivosti.
Bolj ogrožene so kasne sorte in lege, kjer pšenica kasneje dozoreva. Občutljivejše so tudi nižje sorte. Razvojni krog Gliva prezimi kot micelij na živih rastlinah, na semenu ali v obliki piknidijev (nespolnih plodišč) in na ostankih okuženih rastlin. V toplem in vlažnem vremenu začnejo iz piknidijev bruhati večcelične nitaste spore. Z dežnimi kapljicami le-te dospejo na spodnje liste zdravih rastlin. Optimum za njihovo kalitev je med 15 in 25 °C. Največ škode bolezen povzroči, če je veliko padavin v času med cvetenjem in spravilom pridelka.
Spolna oblika glive (psevdoteciji z askusi in večceličnimi (4) askosporami) se pojavlja bolj redko v odmrlih ostankih okuženih rastlin. Za širjenje glive ni pomembna. Varstvo
Besedilo: Franci Celar
|
||
|
|||
